• IZOLA 91.7 MHz
  • PORTOROŽ 107.9 MHz
  • ANKARAN 91.7 MHz
  • KOZINA 105.1 MHz
  • KOPER 91.7 MHz
  • ILIRSKA BISTRICA 106.3 MHz
  • PIRAN 106.2 MHz
  • KOPER IN OKOLICA 95.6 MHz
  • KOPER 107.9 MHz
KOLOMBAN  07:11
z vami // Žiga Rustja   
v oddaji // Dobro jutro, Obala
vrti se // THESE DAYS   avtor // RUDIMENTAL
STUDIO 05-6680-800
SMS 031-533-288
RADAR 080 107 9

Nov obraz glasbenih videov

02.11.2015

Glasba je del našega življenja. Uporabljamo jo za sprostitev, motivacijo ali pa zgolj za zvočno kuliso, medtem ko se v avtomobilu prevažamo do delovnega mesta. Glasba se skozi čas spreminja, prav tako pa se spreminja glasbena industrija. Le-ta konstantno povečuje svoj letni promet. Statistike poročajo, da glasba trenutno pridela 47 milijard ameriških dolarjev letnega prometa, številka pa naj bi se v naslednjih letih še dvigovala. Glasbena industrija se tako v skladu s časom razvija in navdušencem ponuja vedno nove načine poslušanja (in gledanja) glasbe. V zadnjih desetletjih so največji preskok v glasbi postali glasbeni videi, brez katerih danes praktično ne gre več. Toda tudi slednji niso enaki, kot so bili ob svojih začetkih.

 

VIR fotografije: financesonline.com

 

MTV-jeva revolucija

Glasbeni videi so se pojavljali že pred desetletji, a so resnično zaživeli šele z ustanovitvijo glasbene televizije MTV, leta 1981. Svetovni koncerti kar naenkrat niso bili več edini način glasbenikovega izpostavljanja javnosti, saj je lahko več reklame dobil kar prek televizije. Videospoti so se v naslednjih letih hitro razvijali in doživeli svoj vrhunec v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Glasbeniki in njihovi založniki so v videe vlagali milijone in milijone dolarjev, saj so bili ti ključnega pomena pri uspehu glasbenih hitov. Revija Forbes je pripravila seznam petih najdražjih videov vseh časov, na katerem se je na vrhu lestvice pojavil Michael Jackson s skladbo »Scream«. Za video je odštel sedem milijonov dolarjev, kar bi po današnjih standardih stalo več kot deset milijonov zelencev. Glasbeni videi v devetdesetih letih so bili pravi filmski podvigi, saj so pogosto skozi video ob zvočni spremljavi pripovedovali celotno zgodbo in tako prenašali svoje sporočilo končnemu uporabniku – nam.

 

 

Tudi vsega lepega je enkrat konec

Po devetdesetih so prišla dvatisoča in z njimi velike spremembe v videospotih. Za glasbene spote se je namenjalo vse manj denarja, saj so založniki krepko zaprli svoje mošnjičke. Kljub temu, da glasbena industrija ustvarja vse več letnega prometa, pa je ta bolj porazdeljen, zato so posamezni spoti deležni manjšega proračuna.

A spremenil se ni zgolj proračun, pač pa tudi način, kako videe gledamo. Ti so namreč dostopni prek brezplačnih kanalov, kot je Youtube, zato glasbeniki nimajo več razloga, da bi v videe vlagali ogromne količine denarja in tako postali najbolj prikazana osebnost na glasbenih televizijah. Videov je pač na spletu preveč, zato si ogledamo le tiste, ki jih prepoznamo, ali nam jih priporočajo znanci. Tako je glasba zašla v nov način trženja – v način trženja glasbenikovega imena kot znamke.

 

V videih vse več znanih obrazov

Trend iz osemdesetih se je popolnoma obrnil. Videi niso več kompleksni in sestavljeni iz več slojev, pač pa so enostavni in minimalističnega dizajna. Glasbeniki in podjetja se zato pogosto poslužujejo drugačne oblike trženja. Vse pogosteje lahko v videospotih opazimo znane osebnosti, ki v kratkem filmu igrajo določeno vlogo. Tak primer je skladba »Forever«, raperja Drakea, v katerem se pojavi eden najboljših košarkarjev ta hip – LeBron James. James na samem začetku videa igra poker prek spletne platforme največjega ponudnika svetovnega pokra – Poker Stars. Na splošno so glasbeniki in zvezdniki očitno ugotovili, da lahko s skupnim pristopom bolje tržijo svojo znamko, oziroma svoje ime. Način proizvajanja videov in način našega sprejemanja le-teh se je zato za vedno spremenil.

 

 

Na pomoč je prišla tehnologija

Kljub številnim zvezdnikom v videih pa so slednji še vedno precej cenejši, kot so bili nekoč. V pomoč glasbenikom je namreč prišla tudi tehnologija. Ta je v zadnjem desetletju precej napredovala, zato se lahko glasbeniki poslužujejo vse cenejših načinov snemanja videospotov. Številni zvezdniki se tako odločijo za snemanje animiranega videa, spet drugi nastopajo zgolj pred zelenim zaslonom ali celo samo pred belim ozadjem. Kot zanimivost smo izbrskali cenik slovenskega podjetja Videa, ki ponuja animirane videe že za pičlih 490€. To pa je precej nižja cena od slovitega Screama ter desetih milijonov ameriških dolarjev.

 

VIR fotografije: directorsnotes.com

 

Razlika je tudi v filmskih efektih. Ti nekoč niso obstajali, ali pa so izgledali tako slabo, da se jih številne produkcijske hiše raje niso posluževale. Avtomobil, ki je v videu zagorel, je bilo potrebno tudi dejansko zažgati, v primeru napake pa poiskati nov avtomobil in vajo ponoviti še enkrat. Danes lahko že na spletu dobimo aplikacije, kot je na primer Adobov After Effects, ki ustvarjalcem videev pomaga pri različnih eksplozijah in ostalih umetninah.

 

Nižja cena ni nujno zlo

Nižja cena videov je za seboj prinesla kar nekaj sprememb. Največja je prava poplava domačih videov na spletnih video portalih. Danes lahko namreč vsakdo z lastnim fotoaparatom in nekaj malega računalniškega znanja posname svoj videospot. Vse bolj pogoste so tudi razne delavnice in tečaji, ki posameznika hitro naučijo osnov kinematografike. In čeprav na prvi pogled to ne zveni najbolje, saj pomeni, da imamo na trgu veliko več materiala nizke kvalitete, pa to daje tudi veliko prednost vsem manjših glasbenikom, ki si ne morejo privoščiti dragih studiev in najema opreme. Glasbeniki, ki bi zaradi pomanjkanja finančne podpore, v osemdesetih in devetdesetih letih ostali neodkriti, si lahko tako z nekaj znanja in kreativnosti odprejo lastna vrata do uspeha.

 

Kaj pa prihodnost?


VIR fotografije: directorsnotes.com

 

Kam se bo snemanje kratkih glasbenih filmov obrnilo, pravzaprav nihče ne ve. Tehnologija postaja vse bolj dostopna in prav lahko si predstavljamo, kako bomo naslednji Rihannin videospot spremljali v 3d pogledu s pomočjo projekta Oculus. Filmi sicer napovedujejo hologramsko prihodnost, a do takrat bo morala programska in strojna oprema še malo odrasti.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov

Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno