Kdo od vas kdaj na plažo vzame s seboj kakšno dobro knjigo? In meseca julija, ko vročina pritiska na polno je čas, da skupaj z vami izberemo knjigo tega meseca. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper namreč v sodelovanju s poslušalci Radia Capris izbira knjigo meseca julija. Sicer pa vse predloge za dobro branje najdete na strani Dobre knjige - KLIK.
Knjižnica Koper je tu s priporočilnim seznamom 52 knjig, ki jih morate prebrati. Kot vsak mesec do sedaj, so pravili ožji izbor, ki je lahko tudi odličen namig za vaše branje v tem mesecu. Glasujte za svojega najljubšega avtorja in se potegujte za brezplačno letno članarino. Med vsemi glasovi bomo izbrali nekoga, ki bo lahko koprsko knjižnico obiskoval brezplačno.
Torej katera bo torej vaša naljubša knjiga tega meseca? Glasujte! Oddajte svoj glas v spodnjem obrazcu ali na našem Instagramu. Tista, ki prejme največ glasov, bo zmagovalna. Med vsemi pa bomo izbrali nekoga, ki bo dobil letno članarino v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper.
V predel ODOGOVOR zapišite naslov knjige za katero glasujete.
V dveh časovnih nivojih se prepletata ljubezenska zgodba in zgodba o materi in sinu. Avtorici romana je poleg raziskave političnih, družbenih in kulturnih vidikov povojnega obdobja v Nemčiji uspelo protagoniste v romanu obogatiti z izkušnjami in čustvi. Ob branju spoznavamo Gretchino družinsko zgodovino, njeno odraščanje in spopadanje s težkimi povojnimi preizkušnjami. Hkrati se odvija zgodba, ki jo v sedanjosti pripoveduje Gretchin sin Tom. Slednji je televizijski voditelj, brezskrben uživač, dokler ne pristane ob dementni materi. Med epizodami materine naraščajoče demence prične Tom odkrivati preteklost. Čustvena zgodba zleze pod kožo, saj je roman bolj kot kdaj koli aktualen.
Nenavadna zgodovina skozi družinsko zgodbo. Roman pripoveduje zapleteno zgodbo o razmerju med Palestinci in Izraelci, ki jih je izraelski zgodovinar Meron Benvenisti opisal kot intimne sovražnike. Ves čas so si tako blizu, da slišijo drug drugega dihati, in tako daleč, da ne vidijo drug drugega umreti. Osrednja pripovedovalka, Palestinka Amal, se je rodila v begunskem taborišču Dženin. Po izgonu njene družine iz domače vasi Ein Hod v današnjem Izraelu sledimo njeni zgodbi vse do nasilne smrti v begunskem taborišči v Dženinu na okupiranem Zahodnem bregu. Vmes prepotuje polovico sveta in polovico zgodovine 20. stoletja. S svojo smrtjo omogoči edini hčerki Sari, da nadaljuje življenje. Življenje in smrt sta sopotnika od prve do zadnje strani romana.
Ameriški zgodovinar Frederic C. Lane v svojem delu ponuja pregled nad celovito zgodovino Benetk, zajemajoč pomorstvo, bančništvo, gospodarstvo, umetnost, politične dogodke, vplivne osebnosti in demografske ter okoljske dejavnike. Legenda pravi, da so Benetke nastale, ko so begunci iskali pribežališče pred Atilovimi Huni (l. 452). Od nekdaj veljajo za simbol lepote, umetnosti in pomorstva. Nikoli niso imele obzidja, saj jih je varovala laguna. Svoj vrhunec so doživele med četrtim križarskim pohodom leta 1204, ko so zavzele Konstantinopel ter vzpostavile mednarodno trgovinsko mrežo. Serenissima Reppublica di Venezia je postala imperialna sila, ki se je raztezala po celotnem Sredozemlju in še dlje. Bila je edina mestna država z republikansko oblastjo, ki je trajala do njenega konca. Odkritje Amerike in oceanske trgovske poti je spodkopalo njene običajne vire bogastva in prestiža. Po vdoru Langobardov leta 568 so se začeli ljudje množično preseljevati iz notranjosti na lagune. Leta 697 so rimsko-bizantinski uradniki lagune združili v vojaško območje, ki mu je poveljeval dux (dož). Mirovna pogodba med Karlom Velikim in bizantinskim cesarjem omenja beneški dukat kot ozemlje, ki je del bizantinskega cesarstva, vendar je dukat kmalu postal neodvisen in s tem pridobil status vrat med bizantinskim in muslimanskim vzhodom ter latinsko-germanskim zahodom. Ko so v 9. stoletju Benečani usmerili svojo trgovino iz notranjosti (z rečne plovbe) navzven na morje, sta jim največji zaslužek prinašala trgovina s sužnji in izvoz lesa. Prepoved prodaje lesa in sužnjev Saracenom in nevernikom sta zaradi verskih in strateških razlogov prepovedala tako papež kot cesar, vendar Benečane to ni ustavilo. Leta 1347 je beneška galeja iz Fedosije na svojem krovu v Evropo prinesla črno smrt – bubonsko kugo. V nekaj mesecih je umrlo tri petine prebivalcev, zato so leta 1485 vpeljali karanteno (štiridesetdnevno zadržanje posadke) za vse ladje, za katere so sumili, da prinašajo kugo. Beneško ladjevje je sprva branilo bizantinsko cesarstvo in trgovanje po Jadranu, nato pa širilo svojo moč po celotnem vzhodnem Sredozemlju. Beneške ladje so uvažale žito iz Sicilije, Magreba, Egipta, Grčije, Balkana in pristanišč ob Črnem morju. V visokem srednjem veku so Benečani verjeli, da njihova oblast izhaja iz volje Benečanov, brez potrebe po legitimaciji cesarja ali papeža. Dož Andrea Dandolo je v 14. stoletju zapisal, da je vihar zanesel Sv. Marka v beneške lagune, kjer je ustanovil oglejsko cerkev, iz katere je nastal beneški patriarhat. Dož je zgradil cerkev Sv. Marka kot zasebno kapelo. V 13. stoletju je prišlo do pomorske revolucije z napredkom v navigaciji, gradnji ladij in oborožitvi. Nastale so prve pomorske karte in kompasi, ki so omogočili plovbo tudi pozimi. Vzdolž obale med Gradežem in Istro je patruljirala galeja, zasidrana v Kopru, ki je bilo leta 1180 najpomembnejše beneško oporišče v Istri. Istra je v Benetke pošiljala les, oglje in kamen. Leta 1797 je Napoleon Bonaparte brez boja zasedel Benetke, saj je Veliki svet izglasoval konec republike, kar je označilo konec njihovega tisočletnega obstoja kot samostojne republike. V prvi pregledni zgodovini Benetk, prevedeni v slovenščino, lahko preberete še več zanimivih dejstev in bolje spoznate zgodovino Benetk.
Avtorica Hiromi Kawakami nam v svojem romanu Aktovka predstavi nežno in intimno zgodbo, ki raziskuje zapletene odnose ter čustva. Glavni lik v knjigi je Tsukiko Omachi, ženska v srednjih tridesetih, ki redno obiskuje Satorujev bistro. Tam nekega dne sreča svojega nekdanjega profesorja, s katerim stketa neobičajno vez. Kljub veliki starostni razliki protagonista delita skupna zanimanja, zato se tudi vedno več družita. Skozi branje odkrivamo njuno življenje in spremljamo svet, kjer se osamljenost in intimnost medsebojno dopolnjujeta. Roman raziskuje globino in kompleksnost odnosa med glavnima likoma. Stil pisanja je izredno minimalističen, dogajanje je počasno in brez naglih preobratov, kar je značilno za japonske avtorje. Avtorica z občutkom in postopoma ustvarja atmosfero, ki bralca počasi, a vztrajno pritegne v svet njenih likov. Avtorica je leta 2001 za knjigo “Aktovka“ prejela Tanizakijevo nagrado, kar ji je prineslo mednarodno prepoznavnost.
