Alessio Salucci, t.i. Uccio, je povedal, da bo Valentino odločil o svojih prihodnjih planih do Sachsenringa.
Prva polovica sezone 2021 je zelo majhen časovni delež, če gledamo na (dolgo) kariero največjega dirkača sodobne ere motociklizma. Valentino Rossi je komaj prestopil iz tovarniške Monster Yamahe k Petronas SRT in že se postavlja prvi mejnik za odločitev: nadaljevanje z dirkanjem ali ne?
Pred enako dejstvo je bil postavljen že veliko krat. Ko je odločal med Formulo 1 ali MotoGPjem, ko je zaključeval obdobje pri Ducatiju, … Praktično pri vsakem izteku pogodbe so vsi pričakovali stavek “To je to”, ali pač. Valentino se drži vedno enakega pravila: dokler uživam, bom dirkal. Ko temu ne bo več tako, bo prišel trenutek, ko bom obesil čelado na klin.
V lanski sezoni zagotovo ni užival. Tudi videti ni bilo, da bi se izredno zabaval ob odstopih, ob okužbi s Covidom, ob zaključnim 15. mestom na lestvici. Vendar prejšnje leto ni tisto, ki se ga bo pisalo v anale motociklizma. Bilo je posebno iz več razlogov.
Teh 6 ali 7 dirk ne bo ključnih samo pri odločitvi, če bo dirkal, ali ne, temveč kaj se bo zgodilo pri uvajanju nove VR46 ekipe v MotoGP. Pogovori še potekajo: Suzuki, Yamaha, Aprilia, … Ni še povsem jasno. Valentinovi apostoli so namreč že izpustili Moto3 kategorijo, da se lažje soočijo z Marinjevim prestopom v MotoGP in ekipo VR46 Avintia ter boljšemu oprijemanju ekipe v Moto2. Koliko časa, energije, ljudi in (predvsem) denarja bo za vse potrebno, ugotavljajo sproti.
Na drugi strani pa je Petronas, komur letos poteče pogodba z Dorno in jo bodo morali obnoviti. Razlan Razali je že v samem začetku sodelovanja z Valentinom Rossijem (kot najstarejšim v MotoGP karavani) pokazal, da je to bolj privilegij za njihovo ekipo in velika izjema, saj se bolj osredotočajo na mlade dirkače.
V zadnjih 5 letih je Valentino na prvih 7 dirkah dosegel 2 zmagi (Jerez in Catalunya 2016), 6 drugih in 6 tretjih mest. Druga polovica sezonu mu gre ponavadi nekoliko slabše.
Razmišljam na glas ...
Stavka “se osredotočamo na mlajše dirkače” nisem nikoli povsem razumel. To je mišljeno na manj izkušene, ne preveč ambiciozne, bolj poceni dirkače? Zakaj bi ekipa (denimo Petronas SRT, ki v MotoGP pusti več denarja kot tovarniška Yamaha) želela delati z mladimi in še ne uveljavljenimi dirkači iz nižjih kategorij, če je njihova ambicija – predvidevam – postati nekoč tovarniška oz. biti čim bolj uspešna, kot so to storili v F1? Pri nogometu dobi ekipa, ob prestopu igralca, nekaj na svoj račun. Pri MotoGP tega ni, torej?
