V seriji intervjujev pred začetkom sezone se povežem tudi s Skubo, kot mu rečemo vsi, ki spremljamo MotoGP. Boštjan je vsestranski športnik in tehnični komentator MotoGPja na Kanalu A. In še marsikaj.
Kaj recimo? Kaj vse sem izpustil?
Nič kaj dosti. Počnem vsega po malem. Vse mogoče panoge motociklizma in kolesarstva pa rad imam športe na vodi, jadranje, surfanjev… Doma vozim tudi sesalec in enkrat na mesec poprimem za kuhalnico.
MotoGP-ja ne komentiraš samo zato, ker si v Ljubljani ali, ker poznaš Gabra. Temveč, ker imaš sam dobre dirkalne reference. Kaj vse šteješ v svoj portfolio?
Prav zares nerad govorim o svojem dirkanju in rezultatih. Ne zdijo se mi nič posebnega. Kljub vsemu pa sem na dirkališčih v zadnjih 25-ih letih tako ali drugače preživel skoraj 3000 dni. Vesel sem, da po dolgi karieri še vedno z veseljem treniram v različnih zvrsteh motocilklizma, da mi telo dela kot urca in, da so mi poškodbe zares prizanesle. Z vsemi temi leti pridejo izkušnje, poznanstva, tudi odvisnost od tega načina življenja. Veliko lepih trenutkov, nekaj tragičnih, včasih spoznaš tudi plat tega športa, ki je najraje ne bi poznal.
Od samega začetka prenosov dirk na Kanalu A spremljaš dogajanje. Kako si se znašel pred mikrofonom? Je bilo komentiranje prenosov vsaj približno tako, kot sesti na motor in odpeljati dirko?
Ne. Vedno se mi je zdelo komentiranje precej lažje. Ker nisem preveč senzibilen na kritike, tudi v uvodnih sezonah nisem imel težav s tremo in slabimi komentarji. Slabi rezultati na motorju pomenijo, da morda naslednje leto ne boš imel več možnosti dirkanja. V komentiranju pa je tako, da si neveden in zmotljiv včasih bolj zanimiv. Z Gabrom sva začela sodelovanje, ko sva oba še dirkala. Takrat se je on šlepal name in še dolgo potem tudi, pri komentiranju sem se pa jaz nanj in se še kdaj pa kdaj, z veseljem.
Tvoj trenutek je ob vikendih ponavadi ta, da se z motorjem odpelješ po progi, kjer bo dirka. Katero dirkališče te vedno znova navduši in katero ti še manjka? Morda tudi kakšna proga izven MotoGP koledarja?
Prav veliko stez mi ne manjka. Mislim, da sem odpeljal vsaj nekaj krogov na več kot petdesetih stezah po svetu. Od stez, ki so na aktualnem koledarju, mi manjkata le Argentina in Tajska. Daleč najhujša proga se mi še vedno zdi Laguna Seca, četudi kratka in zmahana, brez prave infrastrukture, je totalna katedrala motociklizma. Od aktualnih stez letošnje steozne sta mi najbolj všeč Mugello in Phillip Island.
Manjka najbrž tudi kakšna proga v Sloveniji.
Super bi bilo, če bi jo imeli. Ampak dirkališč v naši okolici je dovolj. V radiju 500 km imamo 10 dobrih dirkališč, tako, da so izgovori, da manjka le še dirkališče doma, precej neumesni. Tudi drugod po svetu imajo dirkači pogosto dirkališča, ki so jim na voljo daleč stran od njihovih domovanj.
Sezono boste z ekipo začeli v Katarju, kot (z izjemo lanskega leta) to vedno storite. Kaj vam je v tem času dovoljeno početi? Dorna je najbrž postregla s kakšnimi anti-covid pravili.
Pravil je veliko. Začenši z vsemi preventivnimi ukrepi, nenehnimi testiranji, omejitvijo gibanja in podobno. Vendar pa je delo v paddocku za našo ekipo celo enostavnejše. Novinarjev je bistveno manj, dirakški paddock je prazen in posledično je vse skupaj bistveno bolj sproščeno. Dirkači se ne skrivajo pred svojimi zasledovalci, ampak postopajo naokoli, pritisk nanje s strani medijev je manjši in posledično so za naše potrebe bistveno bolj dovzetni. V času, ko je svet zaprt, sta pot in delo v Katarju čisti privilegij.
MotoGP je bil lani v krču Covida, tudi sami ste bili oddaljeni od dirkališč, postregel pa je z drugačnim spektaklom od tistega, ki smo ga vajeni. Letos bo že drugače, vendar, kaj pričakuješ od te sezone?
Še eno izenačeno sezono, nepredvidljive dirke, vsaj osem dirkačev, ki bodo do sredine sezone v boju za naslov prvaka. Povratek Marqueza na tretji ali četrti dirki sezone in njegov boj za naslov ob koncu sezone.
Vprašanje, ki si ga vsi postavljajo je, kaj bo z Marquezom.
To ve le on sam. Njegov povratek je vedno bližje. Opravil je tri dni testiranja z napol drikalno Hondo RCV213S. Bil je hiter in odločen, da se vrne že v Katarju. Tokrat so ga ustavili zdravniki in svetovali, da vseeno še malo počaka. Prepričan sem, da se bo vrnil tak, kot smo ga poznali. Poln talenta, znanja, lačen zmag in dokazovanja. Glava se pač ne spremeni. Še posebej ne pri tako izjemnih športnikih, kot je Marc. Ne bom presenečen, če bo v igri za zmago že na prvi dirki.
Če bi lahko, čigav dirkalnik bi poskusil?
Vse. Od prvega do zadnjega. Če bi lahko izbral le enega, bi se odločil za Hondo ali Suzukija.
Kaj gre spremeniti v MotoGP?
Prav veliko ne gre spremeniti, ker se zdi, da smo v zlati dobi GP dirkanja. Še najbolj me moti, da ob opazovanju mladih talentov v nižjih kategorijah in njihovem napredovanju do elitnega razreda ne odločajo samo rezultati, talent in trdo delo.
Valentina že več let spravljajo v pokoj, po drugi strani pa si tega nihče ne želi. Občutek imam, da bo to velika prelomnica za Dorno, MotoGP, za obisk dirk in ostalega. Kako ti vidiš prihodnost brez številke 46?
Zaenkrat te prihodnosti ne vidim. Mislim, da bo Valentino nadaljeval še nekaj sezon. Sprijaznil se je z dejstvom, da so njegovi rezultati precej slabši, kot so bili pred desetletjem in več. Zadovoljen je z mesti od 5 do 10, stopničke so zanj izjemna motivacija, zmaga pa bi za neumornega Rossija pomenila motivacijo za še nekaj naslednjih sezon. Ko bo enkrat vseeno zaključil, ga še naprej vidim v dirkaškem paddocku, kot vodjo svoje ekipe in velikega gazdo svojih dirkačev ter kot magnet za gledalce, ki bodo še vedno drli na dirkališča zaradi njega in stiskali pesti za njegovo moštvo.
Lani sta z Gabrom poskrbela za informacije skozi oddajo “Balanca je zakon”, slogan, ki je blizu našemu (Obala je zakon). Je to postala redna rubrika?
Najprej sva se bala, da bo oddaja namenjena sama sebi. In smo se za vsak slučaj ob snemanjih v najbolj koronskih časih zabavali in veseljačili, da bo vsaj nekaj od tega. Potem se je vse skupaj presenetljivo dobro prijelo in, ko sva si vzela nekaj zimskega premora, so začele deževati pritožbe kje sva. To je vedno tako, ko si, te ne bi gledali in poslušali, kot te ni, pa bi te. Vseeno prihajava nazaj in to že v nekaj dneh. Nabrušena in kritična. Pa da vidimo!
