Saj vemo. Prihaja trenutek, ko se bo odprl "pit exit" in ko bodo oranžni katarski možje z zastavami mahali za začetek sezone 2021 za MotoGP. Začetek težko pričakovane sezone, ki je oblečena v debelo majico, skozi katero se slabo vidi in ki nam kot gorečim najstnikom dovoli le igro domišljije.
To je tudi vse, kar imamo. Domišljija je edina, ki nam s kančkom razuma dopušča ugotoviti, kaj se bo zgodilo, dogajalo, čemu bomo priča. Za ta postopek moramo začeti na začetku, oz. koncu lanske sezone. Joan Mir bo na Suzukiju branil naslov prvaka. Ko se tega zave, še sam prvak pravi, da se ima za favorita, a skrbi se pojavljajo na račun vrnitve Marca Marqueza, Quartararo in Vinales bosta nevarna, Morbidelli je imel fenomenalno serijo dirk v pretekli sezoni, tudi Millerja ne gre odpisati.
Vprašanje za več milijonov eurov je očitno res forma preteklega svetovnega prvaka. Marc Marquez buri duhove vseh dirkačev, ki se bojijo, da bo že ob vrnitvi vse pokoril in si povrnil zmage z obrestmi. Ne predstavljam si počutja dirkačev, če si Marquez ob vrnitvi takoj privošči zmago. Lahko pa bo prišel in zelo racionalno odvozil prvo sezono. Ne vemo. Morali bomo počakati.
Kvartet violinskih vilic Yamahe obljublja odlično zgodbo. A orkestralno delo bo potrebno še spisati. Kolikokrat je imela Yamaha favorite za prvenstvo, na koncu pa od tega nič? Vinales in Quartararo bosta morala najprej vzpostaviti vez, da ne pride do petelinjenja v kokošnjaku, saj oba želita enako stvar, sredstvo pa je isto. Drugače bo zagotovo pri Petronasu, kjer je med Francom in Valentinom odnos že jasen.
Če obstaja ekipa, ki želi preteklost pustiti za sabo, je to Ducati. Podpisali so z Millerjem, ki ima v svoji karieri eno zmago s Hondo, Bagnaia pa je lani konkretneje razočaral. Tvegana odločitev. Zanje je to leto sprememb, tokrat morajo dokazati, da je Dovizioso tisti, ki ni uspel postati prvak in ne Ducati. V svoji puški imajo še nekaj nabojev, ki obljubljajo svetlo prihodnost: Jorge Martin (Pramac) in Enea Bastianini (Avintia) sta že dokazala, da sta dobra investicija, sedaj je potrebno ta imena le še obdržati pri koritu in – ko bo to potrebno – ponuditi tiste mastne denarje za prestop v tovarniško moštvo, sicer bodo prej kot slej, na drugih dirkalnikih. Med drugim morda na Hondi, kjer je vprašanje o moštvu pod vprašajem.
Honda in Aprilia. Povezuje jih čudna filozofija o dirkačih. Oboji namreč težje dobijo dirkače pod svoje okrilje: Prvi, ker imajo bistveno konkurenčen motor, ki ga zna voziti le Marquez. Drugi, ker nimajo konkurenčnega motorja. In oboji težave s testerji dirkalnikov. Bradl trenutno testira in dirka, pri Apriliji pa je Bradley Smith pobral šila in kopita in romal domov. Lačni bodo dobrih dirkačev, a paket potrebuje še nekaj sestavin, da bo zanimiv. Zagotovo je Pol Espargaro na preizkušnji svoje kariere in ne sme zamočiti, kot je to nazadnje storil Jorge Lorenzo.
In ostane še KTM. Njihov bik kot maskota tudi dobro opiše stanje nepredvidljivosti dirkalnika, ki ima velike vzpone in padce. Kdo je pričakoval lansko zmago Brada Binderja? Nihče. Kdo je predvidel zmago Miguela Oliveire? Nihče, a vedeli so, da bo dober, ker Portimao pozna bolje kot lasten motor. Petrucci se še ni izkazal kot naložba. Če je lani izgubil sedež in s tem tvegal svojo MotoGP izkušnjo, se bo moral KTMa čim prej navaditi.
