Znanstveno-raziskovalno srediąče (ZRS) Koper je pri cerkvi sv. Bernardina v Portorožu pripravilo svečano prireditev Glasnik znanosti 2025, namenjeno podelitvi priznanj za vrhunske znanstvene in strokovne doseške.
Slavnostni govornik dogodka, prof. dr. Jadran Lenarčič, nekdanji dolgoletni direktor Instituta "Jožef Stefan", dopisni član Bolonjske akademije znanosti, redni član Inľenirske akademije Slovenije in član Upravnega odbora ZRS Koper, je v svojem nagovoru poudaril naslednje: »Smo med narodi, navkljub majhnosti, ki imajo svojo umetnost in znanost. To lahko uspeva samo, če smo odprti in če sodelujemo med seboj in s svetom. Ustvarjanje temelji na razmiąljanju pod modrim nebom, ki nima omejitev, ki mu nihče ne diktira kaj in kako, ki dvomi vase in sprejema tuje, ki prebija staro z norimi idejami. Znanost v Sloveniji ni dovolj upoątevana. Vlaganje v znanost je trenutno boljąe, kot je bilo nekoč, a kljub temu je manjąe kot stane nekaj bolje plačani nogometaąev v Evropi. Zanje dajo več kot damo Slovenci za materialne stroąke, investicije in plače raziskovalcem skupaj. Vendar to ne more biti stvar ene vlade, vlaganje v znanost mora postati način ľivljenja. Vlaganje v znanost je drago, ąe draľje pa je ne vlaganje v znanost.«
[gallery id='40']
Prisotne je nagovoril tudi direktor ZRS Koper, prof. dr. Rado Piąot, ki je poudaril pomen sodelovanja, znanstvene odličnosti in druľbene vključenosti. Ob 30-letnici delovanja, ki so jo obeleľili lani decembra, so prejeli drľavno odlikovanje, kar vidijo kot navdih in odgovornost za prihodnost. Spregovoril je o novi strategiji ZRS Koper 2025–2030, ątevilnih domačih in mednarodnih projektih ter predstavil infrastrukturne načrte, med njimi gradnjo Kompetenčnega centra za oljkarstvo in druge mediteranske kulture Plavje in obnovo palače De Belli. Posebej je izpostavil podporo mladim raziskovalcem in raziskovalkam ter pomembno vlogo ľensk v znanosti. »ZRS Koper ostaja stičiąče znanja, odprtosti in trajnostnega razvoja,« je zaključil.
Letošnja podelitev je bila v znamenju odličnosti žensk v znanosti – vsa priznanja so bila podeljena raziskovalkam in eni strokovni sodelavki, ki s svojim delom pomembno oblikujejo znanstveno krajino in ugled ZRS Koper doma in v tujini.
Nagrajenke in obrazloľitve:
- Alenka Obid
Priznanje ZRS Koper posameznici iz vrst strokovnih delavk
Alenka Obid je z Znanstveno-raziskovalnim srediąčem Koper povezana ľe tri desetletja. Svojo poklicno pot je začela leta 1996 kot ątudentka in tajnica tedanje direktorice prof. dr. Lucije Čok, kjer je že zgodaj pokazala predanost delu in uredniąkemu poslu.
Skozi leta je sodelovala pri mladinskih raziskovalnih dejavnostih, urejanju Glasnika ZRS Koper in znanstvenih prispevkov za revijo Annales. Od leta 2003 je redno zaposlena kot urednica Zaloľbe Annales ZRS Koper, kjer je med drugim tehnično in uredniąko skrbela za znanstvene revije in prispevala k njihovi uvrstitvi v mednarodne indeksne baze, kot sta Scopus in AHCI.
S svojim dolgoletnim delovanjem pomembno prispeva k ugledu in rasti Založbe Annales ZRS Koper ter k uveljavitvi znanstvenega založništva v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Priznanje ZRS Koper posameznici iz vrst strokovnih delavk prejme za naslednje doseške:
- Alenka Obid je uvajala mlade raziskovalce v uredniąko delo in v določenih obdobjih samostojno pokrivala celoten operativni del založbe – od preloma in oblikovanja publikacij do promocije in prodaje.
- Med letoma 2013 in 2014 je bila vrąilka dolľnosti vodje zaloľbe, od leta 2018 pa jo uradno vodi.
- Pod njenim vodstvom je zaloľba utrdila svojo prepoznavnost v znanstveni skupnosti.
- Od leta 2003 je uredila več kot 300 znanstvenih monografij in številk revij.
- Njeno delo odlikujejo natančnost, strokovnost in vizija razvoja znanstvenega založništva.
- dr. Tina Čok
Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene doseľke obetavnih raziskovalk
Doc. dr. Tina Čok je doktorica jezikoslovja ter znanstvena sodelavka na Inątitutu za jezikoslovne študije ZRS Koper, kjer deluje na področju kognitivne lingvistike. Iz sinologije in italijanskega jezika in knjiľevnosti je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorat znanosti pa je pridobila na Pedagoąki fakulteti v Kopru z disertacijo »Konceptualizacija in upovedovanje glagolskega dejanja v slovenąčini, kitająčini in italijanščini«, za katero je prejela fakultetno nagrado. Leta 2016 je bila gostujoča raziskovalka na Centru za ątudije moľganov na Pekinąki univerzi. Študij sinologije ji je odprl vpogled v večjezičnost in medkulturnost zunaj evropskega konteksta, kar je prenesla na raziskovanje vpliva učenja in konceptualizacije nesorodnih jezikov.
Dr. Tina Čok z ZRS Koper sodeluje ľe od leta 2005, s svojim znanstvenim delom, s katerim izkazuje raziskovalno ąirino, inovativnost in zavzetost, pomembno prispeva k razvoju sodobnih pristopov k večjezični didaktiki, ki si za cilj zastavlja uspeąnejąo jezikovno integracijo in socialno vključenost učencev s priseljenskim ozadjem v raznolika izobraľevalna okolja.
Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene doseľke obetavnih raziskovalk prejme za naslednje vrhunske doseľke:
- Vključena je bila v več projektov, kjer je analizirala kognitivne vidike učenja tako sosedskih kot nesorodnih jezikov v večjezičnih okoljih.
- Je avtorica znanstvene monografije »Cognitive implications for raising cross-language awareness in foreign language acquisition«, izdane leta 2023 pri ugledni zaloľbi Palgrave Macmillan.
- Je pridobila in uspeąno izvedla podoktorski projekt »Kognitivno-inkluzivni pristopi k medjezikovnemu zavedanju pri jezikovni integraciji otrok s priseljenskim ozadjem« (2023), v okviru katerega razvija didaktične pristope, ki poudarjajo sodelovanje, spoątovanje in vključevanje jezikovne raznolikosti pri usvajanju tujih jezikov. S tem učencem omogoča, da njihova jezikovna edinstvenost postane vir ponosa in znanja.
- Pri svojem raziskovalnem delu razvija sodobne pristope večjezične didaktike, ki temelji na kognitivnem in inkluzivnem učenju in poučevanju ter z rezultati pomembno prispeva k razvijanju jezikovno in kulturno odzivnega izobraľevanja v slovenskih ąolah.
- Helena Motoh
Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene doseľke uveljavljenih raziskovalk
Dr. Helena Motoh je ena vodilnih raziskovalk s področja raziskav medkulturnih vidikov muzejskih zbirk v slovenskem in mednarodnem prostoru. Osredotoča se na dediščino stikov z Azijo in azijskih predmetov v slovenskih muzejih in drugih zbirkah ter skupaj s sodelavci v okviru več raziskovalnih projektov vpeljuje metode digitalne humanistike. Za svoje pionirsko delo je s projektno skupino VAZ za zasnovo in vzpostavitev spletne baze »Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji« leta 2020 prejela nagrado Prometej znanosti.
Je dolgoletna vodja Centra za azijske študije ZRS Koper, članica upravnega odbora ZRS Koper, med letoma 2019 in 2022 je bila tudi članica Sveta za znanost in tehnologijo RS. Sodeluje v mednarodnih znanstvenih zdruľenjih, tudi kot ustanovna članica in dva mandata članica odbora Evropske zveze za kitajsko filozofijo. Je sourednica revije Poligrafi, ki je tudi po njeni zaslugi v bazi Scopus.
Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene doseľke uveljavljenih raziskovalk prejme za naslednje vrhunske doseške:
- Pridobila je dva temeljna projekta ARIS na inovativnem področju medkulturnih raziskav muzejskih zbirk, ki ju tudi vodi, in sicer: »®ivljenje Skuąkove zbirke: od dnevne sobe do virtualnega muzeja« in »Med misijo(nom) in muzejem – misijonarske zbirke v Sloveniji in njihov pomen danes«.
- Sodelovala in vodila je več zaključenih nacionalnih ARIS projektov, v katerih je s sodelavci v slovenski prostor, še posebej pa na ZRS Koper, uvajala izjemno aktualno področje digitalne humanistike.
- V okviru projekta življenje Skuąkove zbirke je s soavtorji v Slovenskem etnografskem muzeju pripravila razstavo Azija sredi Ljubljane, ki temelji na analizi in rekonstrukciji največje slovenske zbirke vzhodnoazijskih predmetov.
- Izvedla je tudi mednarodno odmevno raziskavo kitajskega misijonarskega zvitka iz Pokrajinskega muzeja Celje, objavljeno v reviji Ming Qing Yanjiu, predstavljeno v interaktivni spletni obliki in z vabljenim predavanjem na simpoziju Muzeja azijskih civilizacij v Singapurju.
- Mateja Sedmak
Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene doseľke uveljavljenih raziskovalk
Mateja Sedmak je doktorica socioloąkih znanosti, znanstvena svetnica in predstojnica Inątituta za druľboslovne ątudije ZRS Koper. Njeno raziskovalno področje obsega etnične in medkulturne ątudije, upravljanje večkulturnosti, etnično meąane druľine, migracije in integracijo. Je podpredsednica Slovenskega socioloąkega druątva in vodja Sekcije za medkulturne ątudije, urednica revije Annales – Series Historia et Sociologia in članica uredniąkih odborov več uveljavljenih mednarodnih revij. Je podpredsednica Znanstvenega sveta ZRS Koper, članica Sveta Arhiva druľboslovnih podatkov in predsednica Etične komisije ZRS Koper. Bila je članica Komisije za uveljavitev vloge ľensk v znanosti na Ministrstvu za izobraľevanje znanost in tehnologijo in članica Sveta vede za druľboslovje na Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Objavlja doma in v tujini, svoje znanstvenoraziskovalne doseľke predstavlja na znanstvenih konferencah v Evropi in Zdruľenih drľavah Amerike, v okviru institucij kot so University of Oxford, South bank University, Columbia University, University of Copenhagen, Univerza na Dunaju ter drugih.
Bila je vodja številnih domačih in mednarodnih projektov. Pod njenim vodstvom je Inątitut za druľboslovne ątudije postal prepoznaven tudi v mednarodnem prostoru. Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene doseľke uveljavljenih raziskovalk prejme za naslednje vrhunske dosežke:
- Vodenje mednarodnega projekta MiCREATE - Migrant Children and Communities in a Transforming Europe pridobljenega na razpisu Obzorje 2020.
- Vodenje nacionalne longitudinalne, primerjalne raziskave blaginje otrok v Evropi - 25-letna raziskava, ki bo ključna za razvoj politik blaginje otrok v Evropi in širše.
- Souredniątvo znanstvene monografije The Oxford Handbook of Child-Centered Approaches to Migrant Children izdane letos pri ugledni zaloľbi Oxford University Press.
- Souredniątvo znanstvene monografije Migrant children's integration and education in Europe: approaches, methodologies and policies, ki je iząla leta 2021 pri ąpanski zaloľbi Ocataedro.
- Nacionalno predstavništvo v Strateąki delovni skupini za področje družboslovja in humanistike pri Evropskem strateąkem forumu raziskovanih infrastruktur.
- Semi-plenarno predavanje v okviru konference Evropskega socioloąkega zdruľenja leta 2024 v Portu na Portugalskem z več kot 3800 udeleľenci iz vsega sveta.
