Ob prihodu na pogovor je Adi, ki že več kot 10 let prodaja revijo Kralji ulice, takoj podaril nasmeh in razkril svojo milo plat. Bil je eden redkih, ki se je odločil, da bo stopil pred naš rumeni mikrofon in javnosti predstavil svojo osebnost in življenjsko zgodbo.
Je član Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice - to je samostojna nevladna humanitarna organizacija ustanovljena leta 2005. Združuje strokovnjake in strokovnjakinje ter druge posameznike in posameznice, ki se ukvarjajo z brezdomstvom in z njim povezanimi pojavi ter posameznike in posameznice, ki brezdomstvo in s tem povezano socialno izključenost doživljajo.
V društvu Kralji ulice ponujajo sprejemanje, aktivacijo in soudeležbo kot socialno-pedagoška strokovna izhodišča za delo z brezdomnimi s predpostavko, da imajo posamezniki in posameznice pri sebi potenciale moči in ustvarjalnosti, ki lahko v spodbudnem okolju in z dodajanjem moči postanejo pomembna dobrina za njih ter skupnost kot celoto. Osnovna posebnost programa je v tem, da omogoča brezdomnim možnost za aktivacijo, jim nudi prostor za delovanje in samopomoč.*
Med temi je tudi Adi, ki ga mnogi srečujete na domačih ulicah ali največkrat pred vašo priljubljeno trgovino. Zase danes pravi, da je srečen in da ima življenje veliko bolj urejeno kot na začetkih. Ima svoj dom, prijatelje ter partnerico.
Začetki niso bili najlažji ...
Sprva je revijo prodajal v Ljubljani, nato je prišel v naše konce. Svoje delo na ulici opravlja že več kot desetletje. Poznanstev mu zato ne manjka ...
So se v tem času med strankami našli tudi taki, ki so postali prijatelji?
Kako pa je zadovoljen s prodajo revije?
Kdaj je prodaja najboljša?
Torej ne sodi med tiste, ki »žicajo za drobiž«?
Kdo se največkrat odloči za nakup revije?
Kje na Obali je največkrat prisoten?
Ulica je lahko neizrprosna tudi zaradi vremenskih razmer. Nemogoče je namreč načrtovati, kakšno vreme ga bo pričakalo na delovnem mestu. Kako se sooča s tem?
Adi je na revijo, ki jo drži v rokah, ponosen. Kot pravi: »Včasih bolj čuvam časopis, kot svojo lastno glavo. To je moj kruh!«. Svoje delo opravlja z vso vnemo in predanostjo.
Ne sramuje se tega, da je njegova pisarna na ulici ...
Bi lahko rekel, da so mu Kralji ulice rešili življenje?
Pozdrav, prijazna beseda in nasmeh. Vse to so priloge revije Kralji ulice, ki vam jih Adi iz svojih trdoživih rok ponuja vsak dan na ulici. Od nas vseh pa je odvisno, kako bomo vse to sprejeli in se odzvali. Odprimo svoje srce in morebiti časopis Kralji ulice, ki je poln vsebine tistih ljudi, ki so del naše družbe in so naši sopotniki na življenjskih poteh. Ne dovolimo si gledati, da so vsi »žicarji«, lenobe ali kradljivci. So ljudje (kot je Adi), ki to opravljajo kot svoje delo in so na to ponosni!
*vsebina spletne strani Kralji ulice
