STUDIO: 05 6680 800
|
|
PROMET: 080 107 9

S predstavitvijo monografije Vojko Gašperut – Gašper v koprski knjižnici otvorili umetnikovo razstavo

V Koprski knjižnici so 15. aprila, na Facebook spletni strani, virtualno gostili izjemnega slikarja, Vojka Gašperuta, ki svoje umetnine ustvarja z usti. Pogovoru se je pridružila tudi umetnostna zgodovinarka in kuratorka Anamarija Stibilj Šajn. Predstavila sta Vojkovo monografijo z naslovom Vojko Gašperut Gašper, ki je izšla ob 70-letnici slikarjevega rojstva. Ob predstavitvi monografije so v Osrednji knjižnic Srečka Vilharja razkrili tudi presenečenje. Večer je namreč zaznamovala tudi otvoritev razstave umetnikovih del.

Kot so nam zaupali na včerajšnji prireditvi, bodo obiskovalci v avli knjižnice lahko vse do 30. aprila uživali ob pogledu na slike Vojka Gašperuta. Razstavljene so slike, ki odražajo slikarjevo dušo, slike, ki so zanj tako zelo prepoznavne, hkrati pa navdihujoče, slike krajine, predvsem krajev, na katere je Vojko Gašperut življenjsko vezan.

Tako boste v avli koprske knjižnice zasledili sliko, ki povzema življenje v Breginjskem kotu, kjer je bil rojen, neusahljiv vrelec njegovega navdiha je Primorska pokrajina, srečamo se s kraško zemljo, solinami in reko Sočo. Med razstavljenimi slikami je tudi slika Trave, ki krasi naslovnico monografije in je bila razstavljena na francoskem likovnem salonu Le Salon des Beaux-Arts v galeriji Carrousela du Louvre, kar si Gašperut šteje v izjemno čast. Razstavo si bodo vsi, ki se je morda ne morejo udeležiti v živo, v naslednjih dneh, lahko ogledali tudi v virtualni obliki.

Zagotovo pa celoten včerajšnji večer in ne nazadnje življenje umetnika, povzamejo Besede Msgr. Dr. Bojana Ravbarja, ki so bile prebrane tudi na predstavitvi monografije Vojko Gašperut - Gašper: »Vojko je ležal nepremičen. Utež je visela na dveh vijakih, privitih v lobanjo. Srepo je strmel v strop. V hipu občutim mrzel pot po hrbtu, a v sebi vztrajni zven Kosovelovih stihov: Živeti, živeti je smisel človeka! /…/ Občudoval sem te, Vojko, in te imel rad. To je še vedno in vedno bolj v meni, saj ne morem drugače! /…/ Vedno bolj me je vleklo v solidarnosti s tabo in še z drugimi, prav tako priklenjenimi na voziček ali na posteljo, a s srcem, svobodnim, kot bi imelo krila, zlate perutnice, tako je v tistih časih krstil svojo pesniško zbirko eden izmed vas /…/. In marsikdo je s temi perutnicami znal vzleteti in se povzpeti visoko, vse do sinjih višin, višje od mnogih, ki zmorejo hoditi in teči.«

Celoten pogovor si lahko ogledate na Facebook in Youtube straneh koprske knjižnice.