No, evo... Dve leti sta mimo in še vedno se težko poslušam po radiu (haha). Če bi kdaj pisali knjigo o meni, bi ji po vsej verjetnosti dal naslov “Kako biti površen perfekcionist” … Ja, rad imam detajle! Tiste minimalne, da ima vsak enako velik košček tortice na istem mestu, enako veliko češnjico. Površen? Hja, sem all around the place. Povsod me je malo. Veliko stvari me zanima … mogoče zato. Ali pa samo ne znam pospraviti za sabo? (haha)
Rad sem nasmejan, še raje pa rišem nasmehe na obraz. To je tudi tisto, kar si pri človeku najprej zapomnim. Mislim, da bi si vsak od nas moral ustvarjati male zmage v dnevu. Prepričan sem, da bi bili s tem vsi veliko bolj nasmejani. Mogoče je bil to tudi nasvet zame (haha). Tisti glavni življenjski moto še iščem … veliko sem jih že slišal, v tem trenutku pa se tistega pravega ne spomnim. No, mogoče pa je ravno ta pravi: “Ne razmišljaj v naprej in ne za nazaj. Bodi in ravnaj v momentu!”
