Na Capris sem prišla v njegovem prvem letu delovanja (1995) prek avdicije, po tem, ko sem ga nekaj mesecev le poslušala. Stara sem bila 16 let, zato so me nekaj let na delo vozili starši, saj je bil studio v Šmarjah. Doživela sem ga kot dijakinja, študentka in kot "odrasla". Zanimivo mi je, ker se prek nevidnih radijskih valov preliješ do več tisoč ušes in jim preneseš svoje sporočilo. Radio je nevsiljiv in mil medij. V svoje življenje ga spustiš, ko si ga zares zaželiš.
Rada imam svojo veliko družino, morje, glasbo in čiste duše. Rada imam nevsiljive ljudi, ki so zadovoljni sami s seboj in svojega nezadovoljstva ne pršijo okrog sebe. Rada imam svobodo.
