V zadnjih nekaj mesecih ste nas poslušalci večkrat obvestili o precejšnjih razlikah pri cenah določenega blaga pri nas in v Italiji. Številni domači mediji so v zadnjih mesecih že pisali o primeru velikega razkoraka med ceno, ki jo za Radensko plačujemo pri nas in pri sosedih, zdaj pa do vse večjih razlik očitno prihaja tudi pri drugih uveljavljenih slovenskih blagovnih znamkah.
Ti so že nekaj let naprodaj v Centro Discountu, Famili in Coopu, pri nas pa jih je mogoče dobiti pri klasičnih trgovcih. Mi smo za primerjavo vzeli koprski Hipermarket Mercator.
A smo se najprej z nakupovalnim listom odpravili k vsem trem diskontnim trgovinam, ki imajo po slovenskem primerjalniku cen najnižjo ceno nakupovalne košarice. Ti trgovci sicer delujejo tudi v Italiji (Eurospin, Lidl in Hofer oz. Aldi). Izdelki njihovih lastnih blagovnih znamk so praviloma cenejši v Sloveniji. Proteinski puding je v Italiji dražji za 30 %, prav tako so pri nas v primerjavi s sosedi med 10 in 30 % cenejši jogurti in siri. Tovrstne razlike smo opazili tudi na oddelkih prigrizkov, sadja, zelenjave, rižu in nekaterih vrst testenin. Pri nas so cenejši tudi mleko in kava blagovnih znamk, ki so last trgovca. Povsem enake cene smo opazili pri sončničnem olju in posameznih vrstah kruha, ki so pri diskontnem trgovcu na voljo v obeh državah. Pri nas so nižje celo cene nekaterih italijanskih blagovnih znamk. Čokoladni jajček Kinder, ki ostaja priljubljena sladka razvada naših otrok, stane pri našem diskontnem trgovcu 0,99 €, pri istem trgovcu v Italiji pa 1,39 €. Cenejša je tudi Nutella.
Rekli bi torej lahko, da so cene v slovenskih diskontnih trgovinah v veliko primerih (tudi precej) nižje od cen, ki jih imajo take trgovine pri naših zahodnih sosedih.
A smo na povsem drugačno sliko naleteli pri slovenskih izdelkih, ki so sicer naprodaj zgolj pri klasičnih (že zgoraj omenjenih) italijanskih trgovcih. Ponudba slovenskih izdelkov je pri zahodnih sosedih dobro zastopana – obsega pa predvsem mesnine, brezalkoholne pijače, pivo, mlečne izdelke (v vseh možnih oblikah), gotove jedi, vloženo zelenjavo in različne pripravke (ajvar, gorčica …).
Največja razlika v ceni je pri predpakiranemu siru Šmarski rok, ki ga proizvaja Mlekarna Celeia, pri čemer boste za kilogram tega sira v koprskem Mercatorju odšteli 19,97 € (pakirano v kosu po 300 g), v Italiji pa zgolj 5,80 € (pakiranje 1,2 kg). Ta sir je v Italiji, preračunano na kilogram, kar 71 % cenejši.
Radenska je v 1,5 litrskem pakiranju v Sloveniji trenutno naprodaj za 0,99 €, v Italiji pa za 0,62 €. In to kljub temu, da za Radensko v Italiji velja 22 % davčna stopnja, pri nas pa ta znaša 9,5 %.
Po besedah enega od trgovcev, je med domačini "čez mejo" največje zanimanje tudi za pivo, ki je pri vseh italijanskih trgovcih cenejše kot pri nas. Najnižja cena za pol litrsko pločevinko je 0,89 (Centro Discount), najvišja pa 1,00 € (Famila), v Mercatorju ste zanjo še v petek lahko odšteli 1,19 €, na dan objave tega prispevka je cena že 1,24 €. V Italiji se sicer prodaja tudi steklenica v 0,66 litrskem polnjenju, tudi v tem primeru cena v Famili in Centro Discountu znaša okrogel evro.
Izdelki, katerih cene so v Italiji veliko nižje, kot pri nas ... cena pri pivu velja za 0,66 litrsko polnjenje.
Tudi različne vrste mesnin, ki jih proizvaja Kras in so pri sosedih na voljo v številnih variantah (mi smo v primerjavo vzeli dve) so tam cenejše, narezan kraški pršut za kar 42 %.
Za več kot 30 % so v Italiji nižje tudi cene Fructalovih sokov, med katerimi so najbolj priljubljeni jagodni, marelični, breskov, pomarančni in jabolčni. Kot pri Radenski, tudi v tem primeru Italija sokove obdavčuje po 22 % stopnji, pri nas pa ta znaša "zgolj" 9,5 %.
Cenejši so tudi izdelki, ki prihajajo iz Hrvaške, a smo v našo primerjavo vključili zgolj priljubljene fuže Zigante v 500 g pakiranju, ki pri najboljšem sosedu stanejo 4,09 €, v Centro Discountu pa 2,98 €.
Vse zapisane cene so redne cene - tako pri nas, kot sosedih.
Kako je torej mogoče, da so domači izdelki velikih blagovnih znamk cenejši v Italiji, se sprašujejo mnogi?
Tik pred koncem leta so iz Trgovinske zbornice Slovenije za N1 glede razlik pri cenah Radenske in ostalih izdelkov povedali, da ima Italija za osnovne prehranske proizvode znižano davčno stopnjo na 4 odstotke, iz tega naslova pa da lahko prihaja do rahlih razlik med slovenskimi in italijanskimi cenami. Sicer pa: "Nismo prišli do odgovora, zakaj Slovenci praktično domačo vodo plačujemo več kot tujci," so decembra povedali za N1.
Pogled na naš nakupovalni račun pokaže, da ima Radenska v Italiji višjo davčno stopnjo. Najnižjo, torej 4 % davčno stopnjo imata pri izdelkih, ki smo jih vzeli v primerjavo, zgolj sir in maslo. Pri vseh ostalih izdelkih je davčna stopnja v Italiji višja, kakor v Sloveniji (znaša 10 %), pri čemer imajo pijače, tudi gazirana voda, davčno stopnjo celo 22 % (v Sloveniji 9,5 %).
Pri Trgovinski zbornici Slovenije so zapisali, da je pri cenah v Sloveniji in v Italiji najprej potrebno preveriti zakonodajni okvir, ki podjetjem postavlja pogoje poslovanja, med drugim tudi npr. različno višino dajatev na prehrani. "Podjetja v Sloveniji že dalj časa opozarjajo na nekonkurenčne pogoje poslovanja, ki so povezana predvsem z enormno visokimi cenami električne energije, vendar rešitev v smeri zagotavljanja konkurenčnosti, še vedno ni. Obenem predlagamo, da se za podrobnejše informacije o cenah slovenskih blagovnih znamk v Italiji obrnete še na njihove dobavitelje."
Ali je torej možno, da proizvajalec našim trgovcem izdelek prodaja po višji ceni, kot ga proda v Italijo? Tega odgovora nam pri TZS niso podali. Pri Radenski priznavajo, da se njihova prodajna strategija razlikuje glede na trge. Pri tem upoštevajo specifike trga, konkurenco in segment, v katerem delujejo. "Maloprodajna cena, ki jo plača potrošnik, je vselej odvisna tako od osnovne cene izdelka kot od trgovske marže. Kot proizvajalec lahko maloprodajno ceno priporočamo, končna odločitev pa je odvisna od trgovca."
V zadnjem letu se je maloprodajna cena Radenske v Mercatorju dvignila za slabih 30 % (iz 0,77 na 0,99 €): "Tako predstavniki industrije kot trgovci, pa tudi ostali sektorji gospodarstva se že daljše obdobje soočamo z velikimi dvigi cen surovin, energije, surovin ter tudi stroškov dela. Skladno s tem se dvigujejo tudi cene produktov tako na domačem kot na tujih trgih," dodajajo pri Radenski.
Iz Mlekarne Celeia poudarjajo, da ne delajo nikakršnih razlik med domačimi in tujimi trgovskimi partnerji ter s tem med kupci na tej ali oni strani meje. "Z vsemi trgovci imamo sklenjene pogodbe o rednih cenah naših izdelkov, ki se lahko nekajkrat na leto spreminjajo. Skozi leto pa ob teh rednih pogodbah ponujamo tudi posebne, akcijske cene, npr. za posamezne izdelke v določenih obdobjih."
Razlika v maloprodajni ceni Šmarskega roka, ki znaša kar 71 %? "Delno gre lahko za posledico takšne ponudbe, prav tako pa je nezanemarljiv tudi vpliv deleža marže in specifičnosti ponudbe posameznega trgovca. To so na primer različne akcije, klubi zvestobe, tudi npr. odprodaje zalog, ki so jih lahko trgovci nabavili po starih, nižjih cenah, in druge ugodnosti, ki jih trgovci ponujajo svojim kupcem. Prav tako je v Italiji davčna stopnja za mlečne izdelke le 4 %, pri nas pa 9,5 %. Vse skupaj namreč oblikuje končno ceno, ki jo potrošnik vidi v trgovini, in nikakor ne samo mi kot proizvajalec. Tudi v Sloveniji lahko kupci naše izdelke kupijo po zelo ugodnih cenah, seveda odvisno, pri katerem trgovcu in kdaj," so sporočili iz mlekarne. 2. marca so nam iz Mlekarne Celeia poslali še dodatno pojasnilo, ki si ga lahko preberete na tej povezavi.
Iz podjetja Kras d.o.o. so nam sporočili, da vodijo konsistentno politiko prodajnih cen do trgovcev, tako v Sloveniji, kot v izvozu. "S kupci imamo sklenjene pogodbe o veleprodajnih cenah. Med letom pa se, s ciljem pospeševanja prodaje izdelkov, lahko dogovarjamo s posameznimi partnerji tudi za akcijske, posebne ponudbe. Kot proizvajalec lahko maloprodajno ceno naših proizvodov trgovcem priporočamo, vendar je dejanska cena na polici odvisna od odločitve oz. prodajne politike posameznega trgovca, ki s svojim celotnim asortimajem vabi kupce v svoje trgovine."
