Nekega dne mi zazvoni telefon. Na drugi strani Samo iz Piaggio Centra, ki vpraša, če bi se pridružil romanju ljubiteljev znamke Aprilia v Misano, na All Stars. Res? Še vprašaš? Po dveh letih Covida se nostalgija po MotoGPju in dirkališčih že močno pozna in povabilo - logično - sprejmem. Start zgodaj zjutraj izpred Piaggio Centra Koper (Šmarska cesta 5a). 6 ur in pol vožnje proti Misanu. Nekoliko polomljen od dolgega sedenja, že komaj čakam, da pretegnem noge in si ogledam, kaj je znamenita italijanska tovarna iz Noala pripravila za zveste navijače.
Mojo pozornost najprej prevzame zajeten darilni paket (majica, kapa, torba), nato pa nas sprejmejo v prenovljenih prostorih na dirkališču (Covid je očitno lastnikom dirkališča omogočil veliko prenovitev, sicer je bilo že nekoliko dotrajano). Vodja prodaje, organizatorji, skratka, veliki možje Aprilie nas sprejmejo in močno poudarijo, kako zelo je to pomemben trenutek za moštvo MotoGP, saj so z Espargarojevo zmago v Argentini sedaj vstopili med veljake najpomembnejše motociklistične kategorije.
Ob sprehodu po prvem salonu, se vsi najprej nasmehnemo ob posebni različici Vespe (ki bo izdana v 50, 125 in 150 ccm) nastale izpod peresa Justina Bieberja. Zagotovo ne gre za višek kreativnosti, a slednje ni nikoli igralo pomembnejše vloge. Bieberjeva Vespa bo z leti prodobila na zbirateljski vrednosti, kar je po svoje veliko bolj pomembno. V enakem salonu se veliko bolj zagledam v novo SR GT 200, ki bo (vsaj po mojem mnenju) večkrat videna na cestah. V enakem prostoru naletimo na številne Tuone in RS 660 ter novega ljubitelja umazanih prog, Tuareg 660.
Le stopnišče nižje najdemo dirkalnike, ki so ime Aprilie skozi leta spravljali na sam vrh kategorij 125 ccm in 250 ccm. Rossijeva "Peace and love" Aprilia 250, 125 kubična Nastro Azzurro, ki je postala "Vord Cienpion". Capirossijeva 250ka, ki si jo bo najbrž bolj zapomnil njegov moštveni kolega Harada. Biaggijeva legendarna "Chesterfield" 250, ki je kar trikrat gledala tekmovalce z vrha navzdol. Pa njegova WSBK, ki je osvojila prvenstvo. Skratka, vse njihove lepotice nabrane na kupu.
Kdor je že postopal po dirkališčih (sploh na vikend dirke MotoGP) ve, kako lepo diši vse naokoli. Piadine, porchette, hladen napitek in vonj po izgorelem gorivu, ustvarijo zmes vonjav, ki so edinstvene. Nič ne diši tako. Tega vonja se enostavno ne moreš naveličat.
Tako je dišalo tudi 7. 5. v Misanu.
Ob 13:00 nas čaka "meet and greet" z dirkači. Za zatožno klopjo sedijo Max Biaggi, Aleix Espargaro, Maverick Vinales in Lorenzo Savadori. Privilegirani izbranci se v vrsti pomikamo proti njim, v pričakovanju podpisov in slike.
Če sem povsem iskren, nisem ljubitelj teh protokolov. Imam raje improviziran in nepričakovan stik ter pogovor, kot prisiljen marketinški protokol, ki pogodbeno zahteva od akterjev, da se posvečajo ljudem. Iz izkušenj vem, da jim marsikdaj ni prijetno in jaz ne rad spravljam koga v zadrego. Ampak, ok.
Pričaka nas zajetno kosilo v MotoGP hospitalityu Aprilijine ekipe, nato pa vsi pričakujemo DJ Albertina, da po dveh letih brez plesa in razbijanja še malo zaplešemo. Na koncu 18-letni dečko dobi gratis RSko 660, mi se vsi obrišemo pod nos in gremo na vrh garaž, kjer nas čaka še zadnje poglavje, ko vsi lastniki Aprilije, katerekoli, zapeljejo s svetovnimi prvaki po progi. Vse že kliče po tem, da se pozdravimo in odpravimo proti domu.
Dan Aprilie All Stars mi je dal misliti.
Po izredno težkem vstopu v MotoGP, ko so praktično vse nedelje bili referenca za slabe rezultate, so uspeli zmagati. Vejo koliko so vredni in želijo si še več. Aprilia je tovarna, ki ne gleda na denar. Žene jih strast, ne denar. Želja je biti konkurenca na samem vrhu in ni jih strah nikogar. Dobro delajo. In to moraš hraniti in spoštovati. "Passione" je njihova gonilna beseda. Od tega se vsi lahko naučimo.
